
Svoboda je Demokratom v sredo poslala izhodišča za koalicijska pogajanja, v katerih je na sedmih straneh v veliki meri upoštevala program in zahteve Logarjeve stranke na področju boja proti korupciji, gospodarstva in zdravstva. Vendar Demokrati na ta izhodišča in na ponovno "vljudno" povabilo na pogovore Svobodi niso odgovorili. Je pa danes Anže Logar na družbenih omrežjih sporočil, da so njihova pogajanja z Golobovo stranko dokončno zaključena. Kaj so Demokratom ponudili v Svobodi in kako so jih nagovarjali k sodelovanju?
Prvak Demokratov Anže Logar je danes sporočil, da njegova stranka dokončno zaključuje pogajanja s Svobodo o vstopu v koalicijo Roberta Goloba. "Delovanje stranke Svobode v zadnjih dneh je šlo čez meje normalnega političnega dialoga. Člane in poslance stranke Demokrati se skuša prisiliti v koalicijski sporazum. To je korak predaleč, nesprejemljivo in tako se s potencialnimi koalicijskimi partnerji ne ravna," je na družbenih omrežjih objavil Logar.
Svoboda je po četrtkovi seji izvršnega odbora poudarila, da so Demokratom poslali več dokumentov in vabil na pogovor, a se ti na njih niso odzvali, od ponedeljka pa tudi niso več dvigovali telefonov. Tako naj bi po besedah naših virov tudi premier Golob večkrat neuspešno poskušal stopiti v stik z Logarjem, še danes pa naj bi Svoboda Demokratom poslala dva možna termina za pogajanja.
V sredinem pismu Logarju in vodji poslanske skupine Demokratov Francu Križanu sta Golob in vodja poslancev Svobode Borut Sajovic med drugim izrazila veselje, da sta izvršni odbor in svet Demokratov vodstvu stranke v ponedeljek podelila mandat za nadaljevanje pogajanj o oblikovanju prihodnje vlade. "To razumemo kot pomemben izraz odgovornosti in zavedanja trenutka, v katerem se nahajamo," sta zapisala Golob in Sajovic.
Poudarila sta, da želijo v Svobodi pogajanja nadaljevati v najkrajšem možnem času, z jasno usmeritvijo v iskanje skupnih rešitev. Izpostavila sta, da so volilke in volilci jasno izrazili, da si ne želijo ne izključno desnosredinske ne izključno levosredinske vlade, temveč pričakujejo preseganje delitev in sodelovanje, ne pa zapiranje v ideološke bloke.

Brez odgovora Demokratov na "vljudne prošnje"
Golob in Sajovic sta v pismu izrazila tudi prepričanje, da lahko prav na ključnih področjih, ki so jih izpostavili Demokrati – boj proti korupciji, davčna razbremenitev dela in krepitev javnega zdravstva – Demokrati in Svoboda naredijo pomemben korak naprej. Zato so, kot sta navedla, v Svobodi že oblikovali pogajalske skupine na teh treh ključnih področjih pod vodstvom podpredsednika Svobode Klemna Boštjančiča.
Demokrate so "vljudno prosili", da jim sporočijo, kdo iz njihove stranke bo vodil pogajalsko skupino. "Verjamemo, da lahko z odprtim, iskrenim in vsebinskim dialogom skupne točke nadgradimo v konkretne rešitve. Tak pristop nam omogoča, da oblikujemo okvir za stabilno, učinkovito in odgovorno upravljanje države," sta navedla Golob in Sajovic, ob tem pa izpostavila, da Slovenija v času zahtevnih mednarodnih razmer potrebuje sodelovanje, zaupanje in sposobnost povezovanja čez politično sredino.
Logar in Križan se na pismo nista odzvala, prav tako se Demokrati niso odzvali na v sredo poslana izhodišča za koalicijska pogajanja med Golobovo in Logarjevo stranko. Ta izhodišča v veliki meri sledijo zahtevam Demokratov na treh področjih, ki jih vztrajno izpostavljajo kot najpomembnejša za njihovo stranko.
Ustanovili bi tudi SKOK, ki ga je zahteval Logar
V dokumentu predvidevajo ustanovitev specializirane tožilske enote za pregon korupcije in organiziranega kriminala (SKOK), kar je Logar izpostavljal tako rekoč na vsakem predvolilnem soočenju. V okviru SKOK naj bi po predlogu Svobode vzpostavili tudi urad za iskanje in izterjavo premoženja, urad za upravljanje premoženja in povezavo z mednarodnimi mrežami.
Za pregon korupcije naj bi izvedli tudi znatno reformo policije, med drugim naj bi Nacionalni preiskovalni urad (NPU) preoblikovali v Posebni policijski organ, ki bi deloval v tesnem sodelovanju s SKOK in bi bil specializiran za prikrite preiskovalne ukrepe in kompleksne finančne preiskave. Po zgledu Italije in Francije bi preučili tudi možnost uvedbe finančne policije.
Svoboda je v poslanih izhodiščih napovedala tudi reformo na področju sodstva, kjer naj bi med drugim vzpostavili specializiran kazenski oddelek za korupcijo in organizirani kriminal, sodnike pa bi specializirali za kompleksne gospodarske in finančne zadeve.

Nova koalicija naj bi se zavezala tudi h krepitvi neodvisnih institucij, pri čemer Svoboda v dokumentu posebej izpostavlja ustavno sodišče, varuha človekovih pravic in informacijskega pooblaščenca. Na področju javnega naročanja naj bi s spremembo zakonodaje vpeljali dodatne protikorupcijske mehanizme, v kabinetu predsednika vlade pa naj bi po novem uvedli funkcijo državnega sekretarja za boj proti korupciji.
Razvojna kapica, okrepitev davčnih spodbud, nagrajevanje v zdravstvu ...
Dve strani obsegajo tudi ukrepi, ki jih je Svoboda ponudila Demokratom na gospodarskem področju. Pri tem je posebej izpostavila dvig dodane vrednosti in produktivnosti, razvojno kapico za srednji razred oz. ključne kadre, ukrepe za lažji vstop v samostojno življenje mladih, nagrajevanje zaposlenih iz dobička, razvojne spodbude podjetjem …
Napovedali so tudi okrepitev davčnih spodbud za vlaganje v razvoj, nove tehnologije in rast podjetij, davčne poenostavitve za manjša podjetja, krepitev mikro, malih in srednje velikih podjetij, pošten okvir za samozaposlene, davčne olajšave za donacije …

Na področju zdravstva so v Svobodi izpostavili pravično in vsem dostopno javno zdravstvo, ki bo temeljilo na jasnih pravilih in odgovornosti v sistemu. Za zaposlene bi uvedli poseben model nagrajevanja, "ki bi zdravstvenim timom omogočil, da popoldne operirajo in pregledujejo v svoji bolnišnici, na naši vrhunski opremi".
Zavzeli so se tudi za krepitev primarnega zdravstva in urgentne zdravstvene mreže, administrativno razbremenitev, na področju čakalnih dob bi red vzpostavili s pomočjo enotnega centralnega sistema naročanja in uvedbo digitalnih poenostavitev … Mlade kadre pa bi v zdravstvo privabljali s štipendijskimi skladi, mentorskimi shemami in bolj fleksibilno politiko zaposlovanja.
Kot je mogoče slišati v Svobodi, so v poslanih izhodiščih maksimalno upoštevali program in temeljna izhodišča Demokratov, zato naj bi jih Logarjeva zavrnitev nadaljnjih pogovorov neprijetno presenetila in okrepila prepričanje, da z napovedjo o oblikovanju široke koalicije ni mislil resno.
Po nekaterih informacijah naj bi se bil Golob pripravljen celo odreči mandatarstvu, če bi to prepričalo Demokrate za vstop v koalicijo s Svobodo, vendar v relativni zmagovalki volitev tega niso potrdili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje